PREVENTIVNI VARNOSTNI UKREPI OB 1. MAJU

Print this pageShare on Facebook0

Kraljevina Italija je po podpisu rapalske mirovne pogodbe s Kraljevino SHS na priključenem slovenskem ozemlju uvedla svojo civilno upravo. Ko je prišel leta 1922 fašistični režim na oblast, je za nadzor ter preprečevanje vsakršnega protifašističnega in »iredentističnega« delovanja postopoma ustvaril velikanski represivni aparat. Ta je bil v obmejnem področju proti Jugoslaviji še dodatno okrepljen z nameščenimi policijskimi, orožniškimi in polvojaškimi fašističnimi formacijami. V Idriji kot najbližjem obmejnem mestu so bila, poleg močne vojaške posadke, še poveljstva stotnije obmejne milice, čete kraljeve finančne straže, oddelka orožnikov (karabinjerjev) in Kraljevi urad za obmejno javno varnost. Glavna naloga urada je bila skrb za javno varnost, varovanje državne meje, preprečevanje ilegalnih prehodov čez mejo, zatiranje tihotapstva, zbiranje podatkov o posameznikih in njihovo nadziranje.

Slika_1

Preventivni varnostni ukrepi ob bližnjem 1. maju. SI_ZAL_IDR/0016 Italijanske fašistične organizacije Idrija, t.e. 5, p.e. 116

Arhivalija, ki jo tokrat predstavljamo, je iz fonda Italijanske fašistične organizacije Idrija. V dopisu z dne 30. aprila 1940, naslovljenem na idrijski fašijo ter na poveljstva obmejne milice, orožnikov in agentov javne varnosti, je Antonio Stanziola, komisar Kraljevega urada za obmejno javno varnost v Idriji, dal navodila za izvajanje preventivnih varnostnih ukrepov ob bližnjem 1. maju. Odredil je, da je treba v dneh med 30. aprilom in 2. majem takoj zatreti dejanja, ki bi lahko motila javni red kot so: prevratniške manifestacije, širjenje tiskanih letakov, izobešanje zastav in simbolov protinacionalnega (t.j. protiitalijanskega, op. J.P.) značaja, petje iredentističnih (t.j. slovenskih, op. J.P.) pesmi in metanje petard. Naloge posebej za ta namen sestavljenih patrulj so bile preiskovanje ulic po posameznih predelih mesta, kontroliranje po gostilnah, legitimiranje nepoznanih oseb in kontrola prometa. Posebno pozornost so morali nameniti varovanju javnih poslopij, zaradi nevarnosti podtikanja eksplozivnih predmetov. Agenti javne varnosti so morali nadzorovati stanovanja sumljivih oseb. Patrulja, ki je opravljala službo od 5. do 8. ure zjutraj, je morala poleg že omenjenih nalog natančno preiskati še vse mestne ulice, da bi odkrila protizakonito izobešene zastave ali kakršenkoli drug protinacionalni simbol. O vsakem izrednem dogodku so morali brez odlašanja obvestiti urad. Vojaki, določeni za izvajanje teh ukrepov, so se morali javiti v uradu petnajst minut pred začetkom službe in takoj po koncu zaradi poročanja o morebitnih posebnih dogodkih.

Opisani ukrepi niso bili nič presenetljivega. Kljub poitaljančevanju je Idrija ohranila značaj slovenskega mesta. Socialdemokratska ideja je bila še vedno živa, saj so v Idriji 1. maj slovesno praznovali že leta 1900. Razlog za prej omenjeno poostreno ukrepanje oblasti je bilo tudi precej napeto vzdušje med rudarji. Malo pred tem, v drugi polovici leta 1939, so namreč potekala pogajanja o prodaji rudnika živega srebra, ki je bil do tedaj v državni lasti, delniški družbi Monte Amiata in rudarji so se bali odpuščanja, ki bi lahko sledilo prodaji.

Slika_2

Ukrepi (navedene so naloge posameznih patrulj). SI_ZAL_IDR/0016 Italijanske fašistične organizacije Idrija, t.e. 5, p.e. 116

V drugem delu dokumenta je objavljen razpored delovanja petih patrulj, ki so bile zadolžene za izvajanje omenjenih ukrepov. Vsaka patrulja je štela po dva ali tri člane, na kolesih ali peš. Patruljiranje je trajalo od 20. ure zvečer do 8. ure zjutraj. Vsaki obhodni straži je bil dodeljen v nadziranje določen predel mesta oziroma posamezne ulice.

Kot zanimivost naj spregovorimo še nekaj besed o imenih ulic v Idriji iz časa pod Italijo. Ulični sistem je mestna oblast uvedla okoli leta 1930. Glavni trg je seveda nosil ime po takratnem italijanskem kralju Viktorju Emanuelu III., cesta, ki vodi proti Ljubljani pa po njegovi ženi, kraljici Eleni. Sledili so nazivi, s katerimi so obeležili prizorišča »slavnih« bitk iz prve svetovne vojne: Via Monte Grappa, Via Pasubio, Via Vittorio Veneto, Via Rombon, Via Sabotino, Via Col di Lana, Via Montello, Via Adamello, Via Piave. Številne so bile ulice, imenovane po mestih (Via Roma, Milano, Firenze, Trento, Trieste, Udine, Gorizia, Pola, Fiume, Zara). Le redke so se ohranile do danes: Študentovska ulica (Via degli Studi), Rudarska ulica (Via delle Miniere), Pot sv. Antona (Via San Antonio).

Janez Pirc, arhivski svetovalec

Viri:

SI_ZAL_IDR/0016, Italijanske fašistične organizacije Idrija, t.e. 5, p.e. 116.
SI_ZAL_IDR/0129, Občina Idrija, popis prebivalstva 1931.

Literatura:

Mohorič, Ivan: Rudnik živega srebra v Idriji, Idrija 1960.
Pavšič, Tomaž: Ob stari meji, Idrija 1999.

Prilagoditev pisave