Strokovni referati v fondu Pomožne šole za manj nadarjeno deco

IV. državna deška ljudska šola[1] je pričela delovati s šolskim letom 1911/12. Šolski upravitelj (kasneje ravnatelj) IV. deške šole je bil pedagog Janez Levec, ki je posebno pozornost pri svojem delu namenjal otrokom z zmanjšanimi umskimi sposobnostmi, bil je tudi član strokovne komisije za področje šolstva za predmet psihofiziologija govora in pisanja. V okviru te šole je pričel že leta 1911 delovati I. razred pomožne šole, ki je v šolskem letu 1918/1919 trirazredna, s sklepom višjega šolskega sveta z dne 20. marca 1919 pa dobi uradni naziv Trirazredna pomožna šola.

Slika 1: SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t.e. 4, p.e. 53, splošna pravila za pomožno šolo. Podpis tedanjega šolskega nadzornika Janeza Levca, žig šole, kraj in datum sprejetja splošnih pravil (izsek).

Ta šola je postala oktobra 1919 petrazredna, čemur sledi ustrezno preimenovanje, s šolskim letom 1920/21 pa šestrazredna z dodanim pripravljalnim razredom, pri čemer pa 6. razred tisto leto ni bil realiziran zaradi pomanjkanja za ta nivo sposobnih otrok.[2] Leta 1921 zasledimo v uradnih občilih naziv Pomožna šola za slabo nadarjeno deco (uradni naziv leta 1924 je Pomožna šola v Ljubljani)[3], leta 1934 pa Pomožna šola za defektno (slabonadarjeno) deco v Ljubljani (šola je imela tedaj 8 oddelkov: 6 odd. + 1 pripr. odd. + 1 vzp., šolski upravitelj pa je bil Ivan Dimnik, eden prvih defektologov v Sloveniji).[4] Šola je leta 1929 dobila internat v okviru Doma onemoglih v Ljubljani, kjer so bili v ta namen formirani trije oddelki, 1940 pa so pričeli z dnevnim varstvom otrok.[5] Po drugi svetovni vojni je sledilo več preimenovanj: leta 1952 (17. 6. 1952 akt o ustanovitvi) se šola preimenuje v Vzgojni zavod Janeza Levca Ljubljana, 2. 10. 1980 sledi preimenovanje v Zavod za usposabljanje – Janez Levec[6], ponovno sprejme Skupščina občine Ljubljana Center 11. 3. 1992 odlok o ustanovitvi in preimenovanju v Zavod za usposabljanje – Janez Levec (skrajšano ime Zavod Janez Levec)[7], 16. 9. 2013 pa se zavod preimenuje v Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca (skrajšano Center Janeza Levca Ljubljana).[8]

Slika 2: SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t.e. 1, p.e. 1, šolska kronika, platnica.

V fondu Zavod Janez Levec Ljubljana se nahajajo strokovni referati različnih avtorjev, tudi prvih učiteljev pomožne šole, med drugim Janeza Levca (na šoli služboval od ustanovitve 1911 do upokojitve 1924), Anke Levec (učiteljevala 1925–1950), Irene Jan, Alojzije Burnik, Štefanije Gruden (učiteljevala 1919–1946), Marije Pirc (učiteljevala 1920–1942) itd.[9] Ti referati obsegajo obdobje od 1919 do 1950.[10] Tematika se večinoma navezuje na t.i. pomožne šole (današnje šole s prilagojenim programom), tako npr. zasledimo naslove Splošna pravila za pomožne šole (J. Levec, 1919), Izobrazba pomožnošolskega učiteljstva (brez avtorja, 1920), Česa je treba pomožni šoli, da bo uspela (brez avtorja, 1922), Kleptomanija, psihopatična poteza manj nadarjenih (brez avtorja, 1922), Tipične posebnosti v duševnem življenju manjnadarjenih (A Burnik, 1923), Pomen vrta za pomožno šolo (J. Mihelič, 1929), Čustveno življenje mojih učencev (D. Janežič, 1939), Delo v pomožni šoli – po prof. D. J. Azbukinu (A. Medved, 1946), Problem mladinske organizacije na pomožni šoli (A. Gradišar, 1947), Vzgoja novega rodu – po Raskinu (A. Mazovec, s.d.), Pouk zemljepisa in zgodovine na pomožni šoli (brez podatkov o avtorju).[11]

Seznam referatov, ki so nastali med letoma 1919 in 1930. SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t. e. 4, p. e. 53.

Pri redkih referatih je zraven zavedeno za kakšen namen so nastali – v določenih primerih za seje šolskega sveta, drugje za učiteljske konference. Iz kronike pa je razvidno, da so se učitelji pomožne šole udeleževali izobraževanj in mednarodnih kongresov pomožnih šol v tujini že od vsega začetka delovanja šole – v Münchnu, Dunaju itd.[12]

Slika 4: SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t.e. 4, p.e. 53, prva stran referata »Ali naj se učencem pomožne šole dovoli prestop v normalne šole ali ne?« (brez avtorja, 1922).

Referati izpričujejo angažiranost učiteljskega zbora pri usposabljanju za delo z otroci s posebnimi potrebami in vpričo tega ne preseneča, da je učiteljski zbor s svojim delom že pred drugo svetovno vojno razvil in dvignil »učno-vzgojno delo do take mere, da je postala ljubljanska posebna šola hospitacijska šola za vse učitelje defektologe Slovenije in tudi zunaj Slovenije, kjer so ustanavljali posebne oddelke in šole«.[13]

Slika 5: SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t.e. 1, p.e. 7, podatki o pomožni šoli, 1928/29 (izsek).

Po drugi svetovni vojni je učiteljski zbor zaradi kvalitetnega pedagoškega dela, ki je med drugim vključeval strokovne ekskurzije po državi in v tujino ter hospitacije defektološkega oddelka pedagoške akademije, sodeloval pri sestavi predlogov učnih načrtov in programov za celotno Slovenijo ter aktivno sodeloval pri strokovnem usposabljanju defektologov. Ravno na njihovo pobudo sta bila ustanovljena Društvo za pomoč duševno prizadetim Slovenije in Društvo defektologov Slovenije. V povojnem obdobju je šola pridobila lastnega psihiatra, tedanjega univerzitetnega asistenta in kasnejšega dekana Medicinske fakultete v Ljubljani ter ravnatelja Psihiatrične klinike Ljubljana dr. Marijana Borštnarja, ki je šoli posredoval referate s področja psihiatrije in psihopatologije. Poleg pedopsihiatra so do srede šestdesetih let v Vzgojnem zavodu Janeza Levca Ljubljana zaposleni še šolski psiholog, logoped in socialni delavec, s čimer so omogočili bolj poglobljeno obravnavo učencev s posebnimi potrebami, kasneje se jim pridruži še korektivni gimnast.[14]  

Mag. Hana Habjan, junij 2017

[1] Danes Osnovna šola Prule v Ljubljani. [2] SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t.e. 1, p.e. 1, šolska kronika. [3] 70 let Zavoda za usposabljanje Janez Levec, Ljubljana, 1982, str. 3. [4] Imenik šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih in srednjih šol ter učiteljstva v Sloveniji, Imenik šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih) srednjih šol, liceja in učiteljišč ter učiteljstva v Sloveniji po stanju koncem šol. leta 1920/21, Ljubljana, 1921, str. 71. Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini, Ljubljana, 1934, str. 212 [5] Sušnik, Rudolf (1967). Posebno šolstvo za duševno nerazvite otroke Vzgojnega zavoda “Janeza Levca”. Kronika (Ljubljana), letnik 15, številka 1, str. 57–58. URN:NBN:SI:DOC-W0W7HLB9 from https://www.dlib.si, str. 57. [6] Posredovanje podatka s strani Centra Janeza Levca Ljubljana, 16.6.2017. [7] Ur. l. RS, št. 17/1992. [8] Ur. l. RS, št. 79/2013. [9] Podatki o obdobju učiteljevanja iz: 70 let Zavoda za usposabljanje Janez Levec, Ljubljana, 1982, str. 52. [10] SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t.e. 4, p.e. 53, 54, 55, strokovni referati. [11] SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t.e. 4, p.e. 53, 54, 55, strokovni referati. [12] SI_ZAL_LJU/0429 Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, t.e. 1, p.e. 1, šolska kronika. [13] Sušnik, Rudolf (1967). Posebno šolstvo za duševno nerazvite otroke Vzgojnega zavoda “Janeza Levca”. Kronika (Ljubljana), letnik 15, številka 1, str. 57–58. URN:NBN:SI:DOC-W0W7HLB9 from https://www.dlib.si, str. 57. [14] Sušnik, Rudolf (1967). Posebno šolstvo za duševno nerazvite otroke Vzgojnega zavoda “Janeza Levca”. Kronika (Ljubljana), letnik 15, številka 1, str. 57–58. URN:NBN:SI:DOC-W0W7HLB9 from https://www.dlib.si, str. 58. 80 let Zavoda za usposabljanje Janez Levec, Ljubljana, 1992, str. 5. Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, 1. zv., 1987, str. 332. 70 let Zavoda za usposabljanje Janez Levec, Ljubljana, 1982, str. 4.

Prilagoditev pisave