Svobodni državljani SHS
(29. 10. 1918–1. 12. 1918)
Razglas Narodne vlade SHS v Ljubljani o ustanovitvi svobodne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. (SI_ZAL_IDR/0055, Rudnik živega srebra Idrija, fasc. 927)
Sestava prve Narodne vlade v Ljubljani, ki je z delom začela 31. 10. 1918. (Uradni list Narodne vlade SHS, 4. 11. 1918, št. 1)
Avstro-Ogrska je že spomladi 1918 pokala po šivih. Vse glasnejši je bil glas Jugoslovanskega kluba, ki je slovenske, hrvaške in srbske poslance povezoval v dunajskem parlamentu, njihovo gibanje za Majniško deklaracijo pa je preraslo parlamentarne okvire. Politični voditelji so se oprli na znamenite točke ameriškega predsednika W. Wilsona o samoodločbi narodov in se začeli pripravljati na ustanovitev samostojne države južnih Slovanov. Poenotene slovenske stranke so 16. in 17. avgusta 1918 ustanovile Narodni svet – nadstrankarsko politično organizacijo –, ki je bil ustanovljen z namenom, da izrazi voljo slovenskega naroda do samoodločbe in oblikovanja neodvisne jugoslovanske države. Skupaj z Jugoslovanskim klubom so po intenzivnih pripravah 29. oktobra 1918 razglasili samostojno in svobodno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS).
Josip vitez Pogačnik, prvi predsednik Narodne vlade SHS. (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, A4-1- 480)
Na predlog Narodnega sveta je bila 31. oktobra 1918 imenovana prva slovenska vlada, ki je izvajala vse zakonodajne in izvršne funkcije, razen zunanjepolitične, ki je pripadala Narodnemu vijeću v Zagrebu, vrhovnemu organu nove države. Ta je svojo samostojnost ohranila le do združitve s Kraljevino Srbijo, 1. decembra 1918, do konca februarja 1919 pa se je povsem podredila novemu političnemu okolju.
Razglas o razpustu deželnega odbora Vojvodine Kranjske, državnega upravnega organa propadle avstro-ogrske monarhije. (SI_ZAL_IDR/0129, Občina Idrija, fasc. 676.)
Verigar – oseba, ki trga okove. Prva znamka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jo je narisal Ivan Vavpotič. (Original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Manifestacija ob ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, na Kongresnem trgu v Ljubljani (29. 10. 1918). (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, I1-013-001)
Po prevzemu oblasti Narodnega sveta v Idriji so morali vsi učitelji rudniškega ravnateljstva novi oblasti podpisati zaobljubo. (SI_ZAL_IDR/0055, Rudnik živega srebra Idrija, fasc. 927)
Znak, ki so ga na manifestaciji v Ljubljani (29. 10. 1918) nosili reditelji. (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
