»Zmagovita Italija prinaša mir in svobodo«
Zahodna slovenska meja je bila najprej določena z demarkacijsko črto, ki je obveljala po podpisu premirja med Italijo in Avstro-Ogrsko (3. 11. 1918). Italija je smela zasesti slovensko ozemlje, ki ji je bilo leta 1915 v primeru zmage obljubljeno z Londonskim sporazumom.
Razglas Italijanov, osvoboditeljev slovenskega ozemlja, po zasedbi novembra 1918. (SI_ZAL_IDR/0129, Občina Idrija, fasc. 676)
Kljub obljubam o pravičnosti in svobodi Slovencev, so Italijani takoj začeli z omejevanjem pravic. (SI_ZAL_IDR/0055, Rudnik živega srebra Idrija, fasc. 488)
Razglas Okrajnega orožniškega poveljstva v Radovljici o poostrenem nadzoru gibanja v obmejnem pasu demarkacijske črte (1918). (SI_ZAL_JES/0002, Občina Dovje – Mojstrana, t. e. 21, a. e. 146)
Novembra 1918 je postal glavni guverner Julijske krajine general Carlo Petitti di Roreto (na sliki na sredini). (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
V prvi polovici novembra, ko se je čez slovensko ozemlje proti domu zgrinjala razpadla avstro-ogrska vojska, je za njo že korakala »zmagovita« italijanska armada. Zasedba zahodnega dela slovenskega ozemlja je potekala postopoma, v celoti je bila zaključena 19. novembra 1918; pri tem so Italijani demarkacijsko črto na posameznih delih celo prestopili. O dokončni določitvi meje med Kraljevino Italijo in Državo SHS se je s sklepom o neposrednih bilateralnih pogajanjih med državama odločalo po podpisu mirovne pogodbe iz Saint-Germaina, 10. septembra 1919. Po trdih pogajanjih je bila 12. novembra 1920 podpisana Rapalska pogodba, ki je, z manjšimi spremembami demarkacijske črte, obveljala vse do leta 1947. Za rapalsko mejo je ostalo 300 000 Slovencev, ki so bili (kljub obljubam) izpostavljeni terorju in raznarodovanju.
Dopisnica, naslovljena na Marijo Kunc iz Logatca, ki je bil od 15. 11. 1918 do podpisa Rapalske pogodbe, 12. 11. 1920, na zasedenem ozemlju. (SI_ZAL_LOG/0032 Družina Kunc, Logatec, t. e. 1, a. e. 6)
Mejni prehod med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo pri Hotedršici po podpisu Rapalske pogodbe (1920). (Mestni muzej Idrija)
Resolucija za priključitev Primorskih Slovencev k Državi Srbov Hrvatov in Slovencev. Podpisana je bila za mirovno konferenco v Parizu leta 1919. (SI_ZAL_MET/0002, Občina Metlika, t. e. 54, a. e. 149).
Občinski zastop mesta Kranj je na izredni seji 9. 7. 1919 sprejel resolucijo nedeljivosti slovenskega naroda. Naslovljena je bila na mirovno konferenco v Parizu. (SI_ZAL_KRA/0002, Občina Kranj, t. e. 147, a. e. 1444)
