Koroški Slovenci, Pozor!
Beli angel kot simbol slovenstva je prinašal svežino, mladost in nedolžnost. Nemško Avstrijo je predstavljal zeleni hudič, ki že stoletja škoduje Koroški. Avtor: Maksim Gaspari. (SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni fond, t. e. 6, a. e. 181)
Avstrija je bila prikazana tudi kot debela žaba, ki je v rokah držala zeleni listič. Koroški Nemci so bili prikazani kot bahavi in ponosni, a bodo ob koncu plebiscita poraženi. Avtor: Maksim Gaspari. (SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni fond, t. e. 6, a. e. 181)
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku novih držav je vprašanje prihodnosti Koroške Narodni in kasneje Deželni vladi v Ljubljani predstavljalo trd oreh. Dogajanje do plebiscita so zaznamovali nemiri, ki so se sprevrgli v boje. Po koncu večjih oboroženih spopadov (leta 1919) in odločitvi sveta štirih, da bo o meji odločal plebiscit, se je bitka na Koroškem med obema državama nadaljevala v obliki propagandne tekme.
S strani jugoslovanske propagande so bili ustvarjeni nemčurji, s strani avstrijske propagande pa krvoločni žovnirji. Glavno vodilo na strani plebiscitne kampanje Kraljevine SHS je bila ideja slovenske narodnosti, ki je Koroško prikazovala kot slovensko zemljo že od nekdaj. Pogosto sta bili državi označeni s simboliko barv. Volilni lističi za Jugoslavijo so bili beli, tisti za Avstrijo pa zeleni. Jugoslovanska propaganda je vključevala risbe slikarja Maksima Gasparija, ki so bile na plebiscitnih razglednicah in plakatih reproducirane z različnimi gesli.
Plebiscitna razglednica z geslom Kni škoda za črivle, za tvoje noje, da za spufano Avstrijo brusiš pete, je opozarjala na zadolženost Avstrije po vojni. Avtor: Maksim Gaspari. (SI_ZAL_NME/0191 Zbirka Koroški plebiscit, t. e. 1.)
Stara Avstrija je bila ob koncu vojne dokaj zadolžena in prisiljena odplačevati vojna posojila, na drugi strani pa je nova država predstavljala novo upanje. Avtor: Maksim Gaspari. (SI_ZAL_NME/0191, Zbirka Koroški plebiscit, t. e. 1)
Nemčurji: Korošci, ki so jih koroški Slovenci videli kot ljudi, ki zanikajo svoje slovenstvo in se pretvarjajo, da so Nemci, zanje torej izdajalci. Avtor: Maksim Gaspari. (SI_ZAL_NME/0191, Zbirka Koroški plebiscit, t. e. 1)
Usoda koroških Slovencev se je odločala 10. oktobra 1920, na dan plebiscita. Udeležilo se ga je 95,75 % glasovalnih upravičencev, med njimi prvič tudi ženske. V roku treh dni so bili objavljeni končni izidi glasovanja. Za priključitev cone A h Kraljevini SHS je glasovalo 15 279 ali 40,96 % glasovalcev, v korist Republike Avstrije pa 22 025 ali 59,04 % glasovalcev. S tem je Celovška kotlina postala sestavni del Republike Avstrije, državna meja je potekala po Karavankah.
Rezultat glasovanja v coni A. (SI_ZAL_NME/0191, Zbirka Koroški plebiscit, t. e. 1)
Plebiscitno ozemlje na Koroškem. (SI_ZAL_NME/0191, Zbirka Koroški plebiscit, t. e. 1)
