Obisk španske gospe
Španska gripa velja za največjo epidemijo 20. stoletja, saj je zahtevala mnogo več življenj kot štiriletno vojskovanje na vseh svetovnih bojiščih. Po ocenah strokovnjakov je pomorila od 20 do 100 milijonov ljudi, ki so bili zaradi izčrpanosti in podhranjenosti lahek plen smrtonosnega virusa. Ime španska gripa, španska bolezen ali kar kratko španska je dobila po Španiji, saj je sprva veljalo zmotno prepričanje, da je tam začela morilski pohod.
Groteskna upodobitev treh nalezljivih in smrtonosnih bolezni, kot jih je jeseni 1918 narisal Hinko Smrekar. Španska gripa je upodobljena kot španska gospa s pahljačo. (Kurent, 16. 10. 1918, št. 6, priloga)
V Ljubljani in več slovenskih krajih se je posamično začela pojavljati julija 1918 in je že takrat veljala za zelo nalezljivo, a ne smrtno nevarno. Razsežnosti epidemije je dobila v jesenskem času, ko so bili pogoji zanjo posebej ugodni – vreme je bilo deževno, temperature nizke, vlažnost pa zelo visoka. Višek je dosegla oktobra, ko so zaradi velike obolevnosti med šolsko mladino za nekaj časa zaprli številne šole.
Obvestilo Rudniške ljudske šole v Idriji, v katerem vodstvo sporoča, da je 65 učencev zbolelo za špansko gripo. (SI_ZAL_IDR/0055, Rudnik živega srebra Idrija, fasc. 488)
Deželna bolnišnica v Ljubljani je bila polna z gripo okuženih bolnikov, še več se jih je zdravilo doma. (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, G4-002-007)
Na slovenskih tleh je do spomladi 1919 zaradi španske gripe umrlo 6 955 oseb, dodatnih 3 866 žrtev je zahtevala še pljučnica, ki se je pogosto pojavljala kot zaplet po njej. (SI_ZAL_JES/0002, Občina Dovje – Mojstrana, t. e. 21, a. e. 146)
Ponekod so obležale cele družine, mnoge so v enem mesecu izgubile enega, nekatere celo dva in več družinskih članov. Najbolj ogroženi so bili otroci in odrasli do 30 leta starosti, še posebno ženske, ki so bile zaradi strežbe bolnikom in dolgega čakanja v aprovizacijskih vrstah okužbi bolj izpostavljene.
Smrt je z velikimi zamahi pobirala svoje žrtve in ni izbirala med županom in vojakom, deklo in mestno gospo, ljubljenim sinom in skrbno mamo. Osmrtnice so jeseni 1918 množično preplavile takratno časopisje. (Slovenec, oktober 1918)
Oblasti na špansko gripo niso bile pripravljene. Ko je že razsajala in so vsi vedeli, kako zelo je nalezljiva, niso ustrezno in dovolj hitro ukrepali. Svetovali so le osamitev bolnika, umivanje rok, razkuževanje z lizolom, prezračevanje prostorov in povečano skrb za čistočo. Nihče pa ni zaprl gledališč in kinematografov, omejil vožnje s tramvajem ali prepovedal množičnih manifestacij ob koncu vojne, kjer so se zbirale množice ljudi in so bili pogoji za širjenje bolezni več kot odlični.
Navodila škofjeloškega župana, kako ukrepati v primerih španske gripe. (SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 66)
