Risba Vena Pilona iz zapuščine Tite Kovač Artemis

Nedavno preminula slovenska literarna ustvarjalka Tita Kovač Artemis[1] je leta 2011 novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana podarila svoje osebno in družinsko arhivsko gradivo. V fondu družine Kozina – Kovač, ki je novomeški kulturni zgodovini dala vrsto umetnikov in intelektualcev, se med raznovrstnim gradivom nahaja tudi serija likovnih del, ki jo sestavljajo grafike in risbe Vena Pilona, Jožeta Gorjupa, Božidarja Jakca, Franceta Goršeta in Lojzeta Perka. V tokratni arhivaliji meseca izpostavljamo risbo Vena Pilona, ki ob Francetu Kralju velja za našega najpomembnejšega predstavnika likovnega ekspresionizma in nove stvarnosti.

Slika 1

Veno Pilon: Brez naslova (prizor iz pariške kavarne), ok. 1930 (s.d.); risba na papirju, tuš, perorisba, mere: 27×20 cm. (SI_ZAL_NME/0194/009)

Risba je podpisana, ni pa niti datirana niti naslovljena. Njen nastanek lahko umestimo v čas okoli leta 1930, torej v obdobje, ko je Pilon že bival v Parizu in je njegov ustvarjalni zenit na polju slikarstva že minil. V tem obdobju se je uveljavil predvsem kot fotograf, do svojega slikarstva pa je postal izrazito kritičen. Je pa v tem obdobju veliko risal in likovni zapisi iz tega časa imajo v njegovem opusu posebno mesto.[2] Pilon je namreč postal pomemben likovni pričevalec pariškega bohemskega življenja, obenem pa se je njegova risba po stiku s pariškim umetnostnim okoljem spremenila v scela avtonomen likovni medij. V njej je čutiti vplive utemeljiteljev moderne umetnosti dvajsetih let, kot so Picasso, Matisse, Derain, Modigliani, Léger.[3]

Na predstavljeni risbi iz zapuščine Tite Kovač Artemis je Pilon s preprostim linearnim zapisom oblikoval motiv para, ponazoril bistvene poteze obeh figur in prikazal kavarniško atmosfero. Prizor je izrisan s preprostimi likovnimi sredstvi, brez dramatičnih efektov, avtorju zadostuje jasna obrisna linija, ki zasleduje hipni utrip življenja v želji po prikazu bistva stvari in oseb.

Ta kroki sodi v niz Pilonovih »kavarniških risb«, ki ponujajo poetično dokumentaren vpogled v zadnje obdobje bohemskega življenja na Montparnassu – umetnik jih je ustvarjal vse do začetka druge svetovne vojne. Na risbah je upodabljal portrete znanih umetnikov in intelektualcev (Picasso, Derain, Lippy Lipshitz, Oskar Kokoschka, André Gide in drugi), pa tudi podobe pariških dam in parov, ki so zatopljeni v intimne pogovore, ter živahnih omizij v razvpitih pariških lokalih La Coupole, Le Dôme in Sélecte, kjer je bil Pilon reden gost.[4] Te risbe so umetnine, ki presegajo zunanjo ilustrativnost, saj z dinamično in odločno ustvarjalno gesto prenašajo na papir neposredne, včasih duhovite, a vselej globoko resnične vtise iz okolja.

Slika 2

Zapis na mapi. (SI_ZAL_NME/0194/009)

Kako se je omenjena risba znašla v zapuščini Tite Kovač Artemis, ni povsem jasno. Sklepamo lahko, da jo je Kovačevi oziroma, verjetneje, njeni družini podaril sam Pilon. To bi se lahko zgodilo ob kakšnem izmed njegovih obiskov na Obali, o čemer govori zapis na mapi, v katero je risba vložena. Zapis je anekdotičen, v njem pa lahko prepoznamo Pilonov pripovedni slog, z značilnim (trpkim) humorjem, ki v veliki meri zaznamuje tudi njegovo avtobiografijo[5]: “Ubožec, potoval sem iz Pariza v Ljubljano, od tam v London, potem v Halesworth in nazaj v Ljubljano in nazadnje Fieso. Zato mi, prosim, oprostite moje nebogljeno stanje.

Iztok Hotko

Vir:

  • SI_ZAL_NME/0194, Družina Kozina – Kovač

Literatura:

  • Kovšca, Nataša: Slogovne premene v Pilonovi risbi med obema vojnama, Veno Pilon, risbe. Ob 40-letnici Pilonove galerije (Ajdovščina, Pilonova galerija, 26. 9. – 29. 11. 2013, ur. Irene Mislej), Ajdovščina 2013.
  • Pilon, Veno: Na robu. Mladinska knjiga, Ljubljana 2008.
  • Veno Pilon (1896-1970), Retrospektivna razstava (Ljubljana, Moderna galerija, 18. 1. – 15. 4. 2002, ur. Breda Ilich Klančnik), Ljubljana 2002.

Opombe:

[1] Tita Kovač Artemis (1930-2016) se je rodila v Novem mestu. Leta 1956 je diplomirala na Kemijski fakulteti v Ljubljani. Med leti 1956 do 1963 je bila zaposlena na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani. Leta 1970 se je preselila v Grčijo, kjer je živela in delala več let. Znana je predvsem kot pisateljica zgodovinskih romanov, krajših prispevkov in radijskih iger. Leta 1985 je prejela Levstikovo nagrado za otroško literaturo za knjigo Kemiki skozi stoletja.

[2] Leta 2013 je bila njegovi risbi posvečena retrospektivna razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini (Veno Pilon, risbe. Ob 40-letnici Pilonove galerije, Ajdovščina 26. 9. – 29. 11. 2013).

[3] Kovšca, Nataša: Slogovne premene v Pilonovi risbi med obema vojnama, Veno Pilon, risbe. Ob 40-letnici Pilonove galerije (Ajdovščina, Pilonova galerija, 26. 9. – 29. 11. 2013, ur. Irene Mislej), Ajdovščina 2013. str. 21.

[4] Prav tam, str. 23.

[5] Pilon, Veno: Na robu. Mladinska knjiga, Ljubljana 2008.

Prilagoditev pisave