NOVINARSKA KONFERENCA OB 120-LETNICI ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA
16.1. 2018, Mestni trg 27, Ljubljana
Zgodovinski arhiv Ljubljana v letošnjem letu praznuje 120 let tradicije svojega delovanja. Na začetku zgodbe o našem arhivu stoji ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je ob koncu 19. stoletja prevzel vodenje mesta. Tedaj je opazil, da je mestni arhiv, za katerega se je dobro zavedal, da predstavlja temelj poznavanja zgodovine Ljubljane, močno zanemarjen in neurejen. Zato je uvedel delovno mesto mestnega arhivarja in nanj sprejel znanega pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki velja za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem. Čeprav so tedaj iz mnogih strani prihajale opazke, češ da je njegova arhivarska služba le nekakšna sinekura, se je Aškerc v resnici lotil urejanja arhivskih dokumentov z vso resnostjo. Aškerc je začel z delom 15. julija 1898, zato Zgodovinski arhiv Ljubljana praznuje ta dan kot svoj rojstni dan. Zgodovinski arhiv Ljubljana je namreč nastal iz ljubljanskega mestnega arhiva.
Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) je danes največji slovenski regionalni arhiv. Deluje na območju nekdanje Kranjske – torej današnje osrednje Slovenije od Jesenic do Metlike. Ima pet organizacijskih enot s sedeži v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in Idriji. ZAL hrani skupaj več kot 15 tekočih kilometrov arhivskega gradiva. Gre za gradivo z vseh področij človekovega ustvarjanja od 14. stoletja pa vse do danes (uprava, pravosodje, šolstvo, zdravstvo, gospodarstvo, kultura, zasebno gradivo). V arhivskih depojih so varno shranjene zgodovinsko pomembne listine, različno spisovno gradivo, razglednice, fotografije, načrti, avdio-vizualno gradivo, elektronsko gradivo in drugo. Najstarejša ohranjena listina, ki se vsebinsko nanaša na Ljubljano, je iz leta 1320.
ZAL bo jubilejno leto obeležil z več dogodki skozi vse leto. Praznovanje začenjamo z današnjim dnem in sicer s projekcijo treh naših kratkih izobraževalnih filmov v Slovenski kinoteki. Vsi trije filmi so bili narejeni v produkciji Studia Virc. Kot prvi je že leta 2010 nastal predstavitveni film našega arhiva in arhivske dejavnosti. Film je dostopen na naši spletni strani. Konec lanskega leta pa smo, izhajajoč predvsem iz našega arhivskega gradiva, izdelali še dva kratka izobraževalna filma o zgodovini kulinarike in avtomobilizma na Slovenskem. Scenaristka vseh treh omenjenih filmov je arhivistka ZAL mag. Marjana Kos.
Meseca marca bodo na naši spletni strani objavljeni digitalizirani zapisniki sej ljubljanskega mestnega sveta. Gre za izjemno serijo zapisnikov, ki so ohranjeni od leta 1520 pa vse do 1786. Zapisniki omogočajo vpogled v zgodovino mesta Ljubljane, kakršnega nima nobeno mesto daleč naokoli. So neprecenljiv vir informacij o upravljanju mesta, sodnih obravnavah in drugih pomembnih odločitvah županov, sodnikov in mestnih svetnikov, ki so zaznamovale razvoj mesta. Poleg tega vsebujejo podatke o vsakdanjem življenju, nevarnostih, nesrečah, bolezni in drugih tegobah takratnih prebivalcev Ljubljane. V spletni digiteki našega arhiva bodo objavljeni zapisniki od 1520 do 1671, ostale pa bomo objavili, ko bodo digitalizirani.
5. aprila bo Zgodovinski arhiv Ljubljana kot vsako leto predstavil svojo dejavnost na kulturnem bazarju v Cankarjevem domu.
V mesecu maju bomo javnosti predstavili tretjo slikanico o miški Mici z naslovom Miška Mica in njeni egipčanski predniki z gradu Fužine, ki jo je konec lanskega leta izdal naš arhiv v sodelovanju še s petimi slovenskimi arhivi. Avtorici sta – kot prvi prvih dveh slikanicah – arhivistki ZAL Barbara Pešak Mikec in Nataša Budna Kodrič, ilustratorka pa Tina Brinovinar. Zgodba o miški Mici in arhivskem duhcu Ferdiju je od leta 2010, ko je izšel prvi del z naslovom Miška Mica v arhivu postala nekakšen zaščitni znak našega arhiva. Ob koncu lanskega leta smo izdali tudi koledar z ilustracijami iz vseh treh delov omenjene slikanice.
Vsako leto 9. junija vsi arhivi praznujemo mednarodni arhivski dan. ZAL bo ta dan posvetil predstavitvi svoje dejavnosti z dnevom odprtih vrat. Vseh pet enot ZAL (Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Škofja Loka in Idrija) bo tokrat predstavilo javnosti en del svoje dejavnosti. Arhiv bo vabil obiskovalce z raznolikim programom: s predstavitvami arhivskega gradiva ter arhiva, projekcijo izobraževalnih filmov, kaligrafskimi delavnicami in delavnicami izdelovanja listin s pečati ipd.
15. julija bo arhiv praznoval svoj 120. rojstni dan. Takrat bo v razstavišču Enote v Ljubljani odprta priložnostna razstava o zgodovini našega arhiva. Razstava bo prikazovala zgodovino arhiva in njegove dejavnosti, različne lokacije delovanja, uslužbence ter pomembnejše dogodke. Razstava bo na ogled v preddverju arhiva v Ljubljani.
Glavni dogodek v letu praznovanja se bo sredi oktobra odvil v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani, ko bo odprta arhivska razstava o prelomnem letu 1918. Razstava je timsko delo arhivistk iz vseh petih enot ZAL pod vodstvom Judite Šega, vodje škofjeloške enote. V njenem ospredju bo problematika malega človeka, ki se je ob koncu 1. svetovne vojne znašel v vrtincu usodnih dogodkov. Preko različnih zgodb, predvsem iz vsakdanjega življenja, bo javnosti predstavljenih nekaj pomembnih vidikov prelomnega leta 1918, ki so ga zaznamovali konec 1. svetovne vojne, razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek dveh novih južnoslovanskih držav. Razstava bo temeljila na ohranjenem gradivu ZAL. Gre za tretjo in zadnjo v nizu razstav o 1. svetovni vojni, ki jih je v zadnjih petih letih pripravil ZAL (2014, 2015, 2018).
Naš arhiv že od leta 2014 na svoji spletni strani enkrat mesečno objavlja svoje najzanimivejše arhivske dokumente v seriji z naslovom Arhivalija meseca. V petem letu objavljanja bo Arhivalija meseca v celoti posvečena okroglemu jubileju. V tem letu bomo izpostavili naše najbolj reprezentativno arhivsko gradivo, ki se bo vsakokrat navezalo na eno dekado iz bogate zgodovine delovanja arhiva: dvanajstkrat po deset let, torej skupaj 120 let tradicije varovanja arhivske dediščine ZAL.
Pripravil: mag. Mitja Sadek
