Ko boš prišla na Bled …
Že v Valvazorjevem času so na otok z Marijino cerkvijo na Bledu prihajali številni romarji, v 19. stoletju pa je obiskovalce pritegnila tudi termalna voda, ki je v virih omenjena že leta 1779. Oba termalna vrelca so leta 1818 zajezili in ju štiri leta pozneje pokrili s preprosto leseno lopo, vrelca obzidali in vodo speljali v bazen. Ta lopa je bila prva turistična zgradba na Bledu.
Sredi 19. stoletja so na Bledu začeli graditi hotele, saj se je število turistov povečevalo. Turizmu je dal največji pečat Švicar Arnold Rikli. Ustanovil je Curbadenhaus, Naravni zdraviliški zavod, in uvedel atmosferično zdravljenje z vodo, zrakom in soncem. Bolnike je sprejemal v upravni zgradbi, nastanjeni pa so bili v lesenih hišicah z enokapno streho in odprto sprednjo stranjo, po potrebi zastrto z zaveso.
V drugi polovici 19. stoletja je začel Bled z okolico močno spreminjati podobo, saj so poleg hotelov in gostiln začele rasti tudi počitniške vile. Prodaja stavbnih parcel za turistične namene in možnosti zaposlitve v turizmu so močno spremenile družbene in posestne razmere na Bledu. Po Riklijevi smrti leta 1906 je Bled začel izgubljati pomen kot termalno zdravilišče in vedno bolj postajati moderno letovišče.
V enoti za Gorenjsko Kranj v fondu občine Bled hranimo gradbene načrte blejskih vil, ki jih predstavljamo v tem delu spletne razstave. Ko se boste naslednjič sprehajali po Bledu, zagotovo uzrete katero od njih.
Načrt vile vplivne avstrijske rodbine Windischrätz iz leta 1886. Windischgrätzi so v svojem dvorcu na Bledu preživeli po dva meseca na leto. Grajen je bil v historičnem slogu z elementi baroka in klasicizma. Dvorec je kupil kralj Aleksander Karađorđević; leta 1938 ga je dal podreti, ker naj ne bi več ugajal kraljici Mariji.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 40, m. 4
Vila Mosche na današnji Kidričevi cesti 1 je bila zgrajena po renesančnih vzorih leta 1882. Zgradila jo je Marija Grümnig in jo leta 1889 podarila dr. Alfonsu Moscheju, odvetniku v Ljubljani, ki si je prizadeval za postavitev Zdraviliškega doma.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 39, m. 4
Načrt vile Rikli, izdelan med letoma 1893 in 1899.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 40, m. 4
Načrt vile Rikli, izdelan med letoma 1893 in 1899.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 40, m. 4
Vila Rožnik ali Rosenberg, na današnjem naslovu Pod Stražo 1, je bila zgrajena leta 1896 in je vzorčni primer tako imenovane kataloške ponudbe podeželskih vil. Lastnika vile sta bila Roza S. Vock in dr. Vock iz Ljubljane.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 40, m. 4
Načrt zračne hišice ob jezeru, izdelan med letoma 1891 in 1901, kjer so obiskovalci uživali v sončnih žarkih in svežem zraku.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 40, m. 4
Načrt damskega kopališča iz leta 1893.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 40, m. 4
Adaptacija jezerskega kopališča pri vili Zora leta 1927. Najstarejšo blejsko vilo, Zoro, je leta 1853 zgradil Karl Rottmayer, trgovec s premogom iz Trsta. Leta 1888 je posest prešla v roke družine Pongratz iz Zagreba. Okoli vile je bil urejen velik park s potmi in eksotičnimi rastlinami. Park je prvotno segal do jezera, kjer so bili lesena čolnarna, paviljonska zgradba in vodnjak. Danes v tem objektu posluje Občina Bled.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 42, m. 11
Vilo Frölich na današnji Kidričevi cesti 12 je leta 1898 postavila učiteljica in posestnica Marija Frölich. Posebnost vile je zvonica na strehi, ki spominja na švicarski domačijski slog.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 39, m. 4
Vzdrževanje takšnih vil je seveda zahtevalo dodatne zaposlitve. Načrt vrtnarjeve hiše ob vili Zora iz leta 1909.
SI_ZAL_RAD/0004, Občina Bled, t. e. 42, m. 13
