Delavski pozdrav!

Industrija na Gorenjskem se je začela razvijati v severnem delu. Kranjska industrijska družba je na Jesenicah zgradila novo jeklarno, v nekaterih obratih fužin v Tržiču se je začela razvijati tekstilna in papirna panoga, domačini so se uveljavljali v usnjarstvu in čevljarstvu, na obrobju obsežnih gozdov pa so delovali žage in trgovci z lesom.

Po prvi svetovni vojni so se začela vlaganja v nova podjetja. Kranj je kmalu postal drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni zaplenjeni in nacionalizirani obrati so bili preoblikovani v velika industrijska podjetja, ki so uvajala serijsko proizvodnjo in tekoče trakove.

Vzporedno z razvojem gospodarstva se je spreminjal tudi vsakdanjik ljudi, ki so se zaposlovali v tovarnah. Kmetijstvo se je opuščalo, povečalo se je priseljevanje delavcev iz južnih republik, z gradnjo stanovanjskih sosesk pa se je spreminjal tudi videz mesta.

Nastajati so začele blagovne znamke, ki se jih spomnimo še danes.

Po osamosvojitvi Slovenije so zaradi prevelikega vlaganja v proizvodne obrate v preteklih letih, izgube jugoslovanskega trga in netransparentnega lastninjenja  podjetja začela propadati, število brezposelnih se je povečalo.

Čeprav imamo morda v omari še kašne čevlje iz Peka ali v predalu v delavnici žebelj iz Plamena Kropa, spomin na marsikatero pomembno podjetje bledi. Arhivski fondi z različnih področij gospodarstva so spomenik raznovrstnim dejavnostim, ki so jih nekdaj opravljali na Gorenjskem.

Prilagoditev pisave