Nevarni ples nalezljivih bolezni

Zdravstvene razmere na slovenskih tleh so ob koncu 1. svetovne vojne vzbujale skrb. Rodnost je strahovito upadla, umrljivost močno narasla, zelo se je povečalo število tuberkuloznih bolnikov. Griža, legar (trebušni tifus), pegavica (pegasti tifus), koze, davica, škrlatinka in spolno prenosljive bolezni so bili stalno prisotni, razsajala je španska gripa. Dodatno so nevarnost epidemij povečevale množične migracije vojakov, beguncev in ujetnikov, ki so se vračali domov ter z nekdanjih bojišč in ujetništva v Rusiji in Italiji prinašali nevarne nalezljive bolezni.

Sanatorij Leonišče je spadal med najbolj urejene bolnišnične ustanove v Ljubljani. Med 1. svetovno vojno so v njem zdravili najtežje bolnike. Na fotografiji: zunanjščina, operacijska soba, rentgen in čakalnica. (SI_ZAL_LJU/0394, Wigele Ferdo, Ljubljana, t. e. 1, a. e. 13)

Sanatorij Leonišče je spadal med najbolj urejene bolnišnične ustanove v Ljubljani. Med 1. svetovno vojno so v njem zdravili najtežje bolnike. Na fotografiji: zunanjščina, operacijska soba, rentgen in čakalnica. (SI_ZAL_LJU/0394, Wigele Ferdo, Ljubljana, t. e. 1, a. e. 13)

Dr. Otto Hawlina (1876–1931) je bil med 1. svetovno vojno zdravnik v Galiciji, Ljubljani in zaledju soške fronte. Po vojni se je vrnil v Tržič, kjer je nadaljeval zdravniško službo. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij, digitalni posnetki)

Dr. Otto Hawlina (1876–1931) je bil med 1. svetovno vojno zdravnik v Galiciji, Ljubljani in zaledju soške fronte. Po vojni se je vrnil v Tržič, kjer je nadaljeval zdravniško službo. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij, digitalni posnetki)

Da bi preprečili prenos bolezni med civilno prebivalstvo, je poverjeništvo za zdravstvo pri Narodni vladi v Ljubljani že novembra 1918 izdalo več uredb. Posebej je opozorilo na nedopustno ravnanje ob vračanju vojaških transportov, ko so na poti umrle ranjence, bolnike in ponesrečence puščali na železniških postajah ali celo kar ob progi. Občinam je ukazalo, da poskrbijo za mrliški ogled in prevoz pokojnika v mrtvašnico. Če je možno, naj ugotovijo njihovo identiteto in o smrti obvestijo pristojni župnijski urad, pokojnika pa čim prej pokopljejo.

Razglas o brezplačnem cepljenju proti kozam v Ljubljani (junij 1919). (SI_ZAL_LJU/0489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fasc. 1857, fol. 384)

Razglas o brezplačnem cepljenju proti kozam v Ljubljani (junij 1919). (SI_ZAL_LJU/0489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fasc. 1857, fol. 384)

 

S posebno uredbo je poverjeništvo določilo obvezen zdravniški pregled vojakov pred odhodom domov. Če je bil vojak zdrav in brez nalezljivih bolezni, mu je zdravnik potrdil vojaško odpustnico, v nasprotnem primeru ga je napotil v bolnišnico. Za vojake, ki so odšli domov in niso bili predhodno pregledani, so morale poskrbeti domače občine in zagotoviti, da so pregled opravili pri okrožnem zdravniku.

Navodila, kako se obvarovati tifusa in griže, so bila natančna in so jih dobile vse občine na slovenskih tleh. (SI_ZAL_ŠKL/0252, Občina Javorje, t. e. 2, a. e. 84)

Navodila, kako se obvarovati tifusa in griže, so bila natančna in so jih dobile vse občine na slovenskih tleh. (SI_ZAL_ŠKL/0252, Občina Javorje, t. e. 2, a. e. 84)

Vsakomur, ki je bil cepljen, je zdravnik izdal potrdilo. Za otroke je bilo cepljenje obvezno. (SI_ZAL_JES/0002, Občina Dovje - Mojstrana, t. e. 21, a. e. 146)

Vsakomur, ki je bil cepljen, je zdravnik izdal potrdilo. Za otroke je bilo cepljenje obvezno. (SI_ZAL_JES/0002, Občina Dovje – Mojstrana, t. e. 21, a. e. 146)

Ukaz o obveznem zdravstvenem pregledu vojakov pred odhodom domov. (SI_ZAL_JES/0002, Občina Dovje - Mojstrana, t. e. 21, a. e. 146)

Ukaz o obveznem zdravstvenem pregledu vojakov pred odhodom domov. (SI_ZAL_JES/0002, Občina Dovje – Mojstrana, t. e. 21, a. e. 146)

 

Zdravstvena zakonodaja je zaradi zatiranja nalezljivih bolezni predpisovala, katere je treba prijaviti županstvu. Na seznamu je bilo 17 bolezni, med njimi tudi koze, kolera, kuga, trebušni tifus, pegavica, griža, jetika, davica, škrlatinka, meningitis in trahom. (SI_ZAL_KAM/0102, t. e. 23, a. e. 80)

Zdravstvena zakonodaja je zaradi zatiranja nalezljivih bolezni predpisovala, katere je treba prijaviti županstvu. Na seznamu je bilo 17 bolezni, med njimi tudi koze, kolera, kuga, trebušni tifus, pegavica, griža, jetika, davica, škrlatinka, meningitis in trahom. (SI_ZAL_KAM/0102, t. e. 23, a. e. 80)

Prva šola za medicinske oziroma t. i. zaščitne sestre je bila v Ljubljani ustanovljena šele leta 1923. Vanjo so se vključile tudi nekatere nekdanje sestre Rdečega križa, ki so med 1. svetovno vojno nesebično pomagale ranjenim vojakom. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, digitalni posnetki)

Prva šola za medicinske oziroma t. i. zaščitne sestre je bila v Ljubljani ustanovljena šele leta 1923. Vanjo so se vključile tudi nekatere nekdanje sestre Rdečega križa, ki so med 1. svetovno vojno nesebično pomagale ranjenim vojakom. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, digitalni posnetki)

Prilagoditev pisave