SI ZAL LJU/0488 Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Zapisniki mestnega sveta, stara serija (Cod. I)

Knjiga Zapisnikov ljubljanskega mestnega sveta (1521–1526) velja zaenkrat za prvo v vrsti ohranjenih zapisnikov. Prvi zapis v knjigo je datiran v petek pred sv. Matejem (t. j. 20. september) 1521. Naslednji zapisi sledijo kronološkemu vrstnemu redu do zadnjega vpisa v petek, 24. julija 1526. Struktura zapisov v prvi knjigi še ni povsem jasno določena, vseeno pa lahko iz zapisov razberemo nekaj stalnih oziroma pogostih rubrik (datum mestne seje, ki se je skoraj praviloma odvijala v petek, hierarhični seznam udeležencev posamezne mestne seje (župan, sodnik, notranji svetniki, zunanji svetniki), seznam novo sprejetih meščanov, zapisi o obravnavani problematiki, sklepi obravnav). Prva knjiga je še brez abecednega imenskega kazala, prav tako med zapisi ne najdemo opisanega postopka izvolitve mestnega sodnika oziroma župana, kar je značilno za skoraj vse naslednje ohranjene zapisnike.

Prve knjige obsegajo po več let v eni knjigi, npr. knjiga 1 (1521–1526) ali knjiga 2 (1527–1530), pozneje pa vsaka knjiga predstavlja eno leto. Izjema je zadnja, ki sodi v reformno obdobje 1785/86. Do leta 1734 so med posameznimi zapisniki večje ali manjše vrzeli, ker se zapisniki iz takšnih ali drugačnih razlogov niso ohranili. Od tega leta dalje pa vse do leta 1783 je vrsta zapisnikov sklenjena, nato sledi že omenjeni iz obdobja 1785/86.

Zapisniki vsebujejo razprave in sklepe, sprejete na sejah mestnega sveta, ki je bil tedaj upravni in sodni organ. Sama vsebina zapisnikov je zelo raznolika in zadeva celotni mestni delokrog, ki ga lahko razdelimo na tri področja: organizacija mestnega aparata in uprava mestnega premoženja, mestni svet kot upravna oblast na mestnem teritoriju in mestni svet s svojo sodno funkcijo. Mestni svet je glede na zgornjo razdelitev obravnaval in sklepal o najrazličnejših zadevah, ki jih tudi lahko razdelimo v tri skupine:

• volitve mestnih funkcionarjev, imenovanje mestnih uslužbencev, sprejemanje novih meščanov, sklepanje o mestnem premoženju, skupnih in drugih zemljiščih, hišah, …
• obravnave in sklepi upravnega značaja, policijski predpisi v najširšem smislu, zdravstvene, obrtne (cehovske) in tržne zadeve (npr. določanje cen kruha, mesa, vina, …);
• zapuščinske in varuške zadeve, prenosi lastnine (zemljišča, hiše), pravde, izvršbe, stečaji, kriminalne zadeve.Izjema je zadnji zapisnik za obdobje 1785/86, ki nosi naslov Politisches Raths-Protokoll in prinaša celo vrsto sprememb. V tem zapisniku ne bomo našli ničesar, kar bi bilo povezano s sodstvom, saj je mestu po jožefinskih upravnih reformah ostala le upravna funkcija, sodno je mesto z reformami izgubilo. Dotedanji mestni svet je bil odpravljen, magistrat pa so sestavljali le še župan in trije svetniki, ki jih je imenovala vlada.

Zapisniki mestnega sveta imajo v večini primerov tudi abecedno imensko kazalo, nastalo sočasno ali nekaj let kasneje, ki pa ni popolno.