LEKARNIŠKA ZBADLJIVKA IZ LETA 1869 IN LEKARNA PRI ZLATEM JELENU
| Ach was ist das für ein Lenze, Achtzehnhundert sechzig neun! Eisgezapt staht blüthenkränze, Regen und kein Sonnenschein!Kukuk ruft durch grüne Reiser Nicht mehr so, wie sonst sein brauch; Katarrhalisch ganz und heiser Frißt er am Kamillenstrauch.Auf die heilkraft der Camille Baut der alte Egoist; Während dort im Gras die Geille Krank am Rheumatismus ist.Auch der Nachtigall’n Gebändel Schallt und nicht mehr liebend zu; Lerchen tragen Regenmäntel Und die Fröschen Gummischuh |
Und ein Maikäfer im flieder Wer macht jetzt Maikäfer sein? – Rieb sich die erfrorenen Glinder Jüngst mit Opodeldok ein.Je’ als man am Lurlezfelsen Gestern warf der Netze flachs; Sah man, schwer in Winterpelzen, Schwimmen einen alten Lachs.Läche, die sonst lustig hupfen Schleichen frierend kümmerlich, Bienen laborir’n am Schnupffen Schnauzen in die Blüthen sich.Welch’ ein Sommer! Wer ein Rheine Jetzt zu baden sich vermißt, Nehm’ als Schwimmhof’ ja doch keine Die nicht warm gefuttert ist. |
Zgoraj navedena duhovita lekarniška zbadljivka v zelo prosti in slovnično nevezani nemščini očitno aludira na neobičajne vremenske razmere spomladi in poleti leta 1869, ki so s svojimi tegobami prizadele človeka in naravni rastlinski ter živalski svet.
Lekarniška zbadljivka iz leta 1869. SI_ZAL_LJU/0180 Lekarna Pri zlatem jelenu Ljubljana, t. e. 4, a. e. 211.
Tako naj bi bila pomlad sila deževna in brez sonca s poledenelimi cvetnimi venci. Kukavičje petje se skozi zelene poganjke ni slišalo tako kot po navadi v tem času, samo kukavico pa je napadel katar in je vsa hripava obirala kamilični grm. Na zdravilno moč kamilic se zanaša tudi stari egoist, medtem ko v travi leži pohotnež prizadet od revmatizma. Tudi podbradni trak naglavnega pokrivala se slavčku ne prilega več; škrjančki so odeti v dežne plašče, žabe pa obute v gumijaste čevlje. In kdo naj bi sploh predstavljal majskega hrošča v bezgu? Tudi živalski mladiči si svoje premrle okončine natirajo z mazilom. Kdor je včeraj s pečine vrgel v plitvino ribiško mrežo, je lahko opazil s težavo plavajočega starega lososa odetega v zimsko krzno. Kdor sicer veselo preskakuje luže, se sedaj zmrzujoč plazi kilavo čeznje. Čebele trpijo zaradi nahoda, ko tiščijo svoj rilček v cvetove. Kakšno poletje! Kdor sedaj pogreša kopel v Renu, naj ne gre plavat, če ni toplo oblečen.
Zbadljivka se nahaja v fondu Lekarna Pri zlatem jelenu Ljubljana (SI_ZAL_LJU/0180, t. e. 4, a. e. 211). Avtorja in uradnega naslova lekarniške zbadljivke žal ni mogoče z gotovostjo določiti, saj je zgornji rob dokumenta in napis na njem odtrgan in zato izgubljen.
Stavbe na začetku Sv. Petra ceste (danes Trubarjeve ceste) pred potresom. Na sredini je dobro vidna vogalna hiša lekarnarja Jožefa Mayrja na Sv. Petra cesti 2. Ob njej gostilna Pri Bučarju. Nasproti lekarne pa stara Urbančičeva hiša v Frančiškanski ulici 2 (danes Miklošičeva cesta). SI_ZAL_LJU/0342 Fototeka, A1-409.
Mayrjeva lekarna Pri zlatem jelenu je predhodnica današnje Centralne lekarne na Prešernovem trgu. Prvotno naj bi delovala na Novem trgu, kasnejšem Turjaškem trgu. Leta 1530 naj bi jo ustanovil neki gospod Smith, od leta 1600 dalje pa pisni viri kot lekarnarja na Novem trgu navajajo Janeza Krstnika Agnelatija. Od tedaj dalje je lekarna zamenjala več lastnikov. Leta 1809 je lekarno od zadnjega lastnika odkupil Jožef Mayr in jo preselil na Sv. Petra cesto št. 2, kjer je zgradil dve hiši (začetek današnje Trubarjeve ceste). Lekarna je imela vhod z Marijinega trga, danes Prešernovega trga. Januarja 1895 (še pred velikonočnim potresom) je Mayr zaprosil ljubljanski magistrat za dovoljenje za prenovo fasad na sedanji Trubarjevi ulici in Petkovškovem nabrežju. Načrte adaptacije je izdelalo gradbeno podjetje Tönnies, potres aprila 1895 pa je načrtovano adaptacijo preprečil. Obe Mayrjevi hiši sta bili v potresu močno poškodovani in zato predvideni za rušenje. Jožef Mayr mlajši je na delu zemljišča, kjer sta stali v potresu poškodovani stavbi, postavil novo palačo in vanjo leta 1905 preselil lekarno.
V vogalni hiši v ospredju (podprti s tramovi) je delovala Mayrjeva lekarna Pri zlatem jelenu. SI_ZAL_LJU/0342 Fototeka, A1-327.
V načrtih za palačo je bila predvidena izgradnja trinadstropne stanovanjsko-trgovske hiše, ker pa je bil leta 1896 sprejet nov Stavbni red za Kranjsko, so bili primorani zgraditi le dvonadstropno hišo. Stavba je mešanica arhitekturnih slogov in kot taka predstavlja eno lepših popotresnih historičnih stavb v Ljubljani.
V ospredju še vedno stara Mayrjeva lekarna, za njo pa že delno vidna nova dvonadstropna palača (po letu 1898). SI_ZAL_LJU/0342 Fototeka, G1-012-001.
Načrte za izgradnjo palače je izdelal arhitekt Ferdinand Hauser, uresničilo pa jih je že omenjeno gradbeno podjetje Tönnies. Stavba je zgrajena v neorenesančnem stilu, balkon zgornjega nadstropja ima štiri stebre, podprte z dvema konzolama. Stebri se zgoraj zaključijo z jonskimi kapiteli, ki nosijo tambur s tremi okni. V pritličju zgradbe so bili prvotno trije lokali, in sicer papirnica, lekarna in kavarna. Vsak lokal je imel svojo trgovsko fasado, oblikovano kot leseno kuliso na zidani fasadi.
Nova dvonadstropna Mayrjeva palača na Prešernovem trgu s papirnico, z lekarno in s kavarno v pritličnih prostorih. Pred njo postavljen Prešernov spomenik. SI_ZAL_LJU/0342 Fototeka, G1-012-032.
Pri obnovi Marijinega trga so v potresu poškodovano prvotno Mayrjevo lekarno porušili, magistrat pa je odkupil parcelo in na lokaciji prvotne lekarne in Bučarjeve gostilne leta 1905 postavil Prešernov spomenik. Lekarna je bila leta 1909 prodana magistru Rihardu Sušniku, rojenemu leta 1877 v Škofji Loki, ki jo je vodil do leta 1945, ko mu je takratno vojaško sodišče zaradi medvojne kolaboracije skupaj z drugo lastnino zaplenilo tudi lekarno. Lekarna na Prešernovem trgu je tako prišla v družbeno last in se preimenovala v I. državno lekarno v Ljubljani.
Dušan Bahun
arhivski svetovalec
Arhivska vira:
SI_ZAL_LJU/0180 Lekarna Pri zlatem jelenu Ljubljana, t. e. 4, a. e. 211 in historiat fonda.
SI_ZAL_LJU/0342 Fototeka, A1-327, A1-409, G1-012-001, G1-012-032.
Elektronski viri:
Centralna lekarna, Ljubljana. https://sl.wikipedia.org/wiki/Centralna_lekarna,_Ljubljana ; pridobljeno: 14.9.2015.
Križaj, Miha. Analiza postopka javnega naročila za adaptacijo Centralne lekarne v Ljubljani (diplomska naloga). Ljubljana 2006, str. 15-16. http://drugg.fgg.uni-lj.si/403/1/GRV_0236_Krizaj.pdf; pridobljeno: 14.9.2015.
Ljubljanske slike: Pri Bučarju. http://www.ljubljanske-slike.si/pri-bucarju/ ; pridobljeno: 14.9.2015.
