OBVESTILO ZA MEDIJE

Datum: 28. 11. 2019

ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA PO 122 LETIH PRISILJEN ZAPUSTITI PROSTORE V CENTRU LJUBLJANE

Zgodovinski arhiv Ljubljana obvešča slovensko javnost, da mora do junija 2020 zapustiti svoje poslovne prostore v ljubljanski mestni hiši (Mestni trg 27) in v sosednji stavbi (Ciril-Metodov trg 21). Omenjeni prostori so v lasti Mestne občine Ljubljana, ki je Zgodovinskemu arhivu Ljubljana letos odpovedala najemno pogodbo za uporabo teh prostorov, ki je bila sklenjena za nedoločen čas. Zgodovinski arhiv Ljubljana nima drugih primernih prostorov, v katere bi se lahko preselil z vsem arhivskim gradivom ter zaposlenimi. Zaradi odpovedi najemne pogodbe se je znašel v položaju, ki resno ogroža arhivsko javno službo ter arhivsko kulturno dediščino. Trenutna situacija nas sili v hitro iskanje začasnih in zasilnih rešitev, kar lahko pomeni tudi selitev v neprimerne prostore.

Selitev v neprimerne prostore bo imela najmanj štiri škodljive posledice:

• ogrozila bo arhivsko gradivo in ga izpostavila uničenju ali izgubi;
• velik del gradiva bo med selitvijo, ki bo trajala najmanj 3-4 mesece, popolnoma nedostopen tako za upravne stranke (kopije gradbene dokumentacije, šolskih spričeval ipd.) kot tudi za raziskovalne stranke;
• bistveno bo poslabšala pogoje dela zaposlenih v arhivu;
• povzročila bo izjemno visoke finančne stroške.

Zgodovinski arhiv Ljubljana je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Je največji slovenski regionalni arhiv, ki deluje na območju 20-ih upravnih enot, kjer živi polovica prebivalstva v državi. V prostorih ljubljanske mestne hiše je kot mestni arhiv začel delovati leta 1898 in je lani praznoval 120. obletnico svojega delovanja. Čeprav prostori v centru Ljubljane niso v skladu  s strogimi mednarodnimi standardi za varstvo arhivskega gradiva, jih je arhiv v vseh teh letih vendarle uspel adaptirali do te mere, da lahko opravlja javno arhivsko službo. Na tej lokaciji ima depojske prostore v velikosti 970 m² z okoli 3000 tekočih metrov arhivskega gradiva ter pisarniške in javne prostore na 414 m², v katerih dela 24 uslužbencev arhiva. Zaradi pomanjkanja prostora za redno prevzemanje in hrambo gradiva ima arhiv v Ljubljani v najemu tudi dva dislocirana depoja (Poljanska cesta, Šmartinska cesta). Arhiv je svojega ustanovitelja v zadnjih desetletjih redno opozarjal na potrebo po celoviti rešitvi prostorske problematike bodisi z novogradnjo bodisi s kvalitetno adaptacijo ustreznih prostorov, vendar žal neuspešno.

Nepričakovana odpoved najemne pogodbe s strani MOL ni problematična le zaradi tega, ker postavlja pod vprašaj varno hrambo arhivskega gradiva, ki je z zakonom varovano kot kulturni spomenik. Zgodovinski arhiv Ljubljana je nastal iz ljubljanskega mestnega arhiva in je tesno povezan z zgodovino Ljubljane. Hrani tudi največje arhivske dragotine, ki predstavljajo sam temelj zgodovinske identitete Ljubljane. Sem spadajo dragocene listine od 14. stoletja dalje, zapisniki sej mestnega sveta Ljubljane (1521-1786) in še mnogo drugega. Arhiv poleg tega prevzema gradivo MOL in skrbi za vse občinske javne zavode, saj občina nima lastnega arhiva za hrambo arhivskega gradiva, ki bi ga po arhivskem zakonu lahko ustanovila. Iz vseh omenjenih razlogov je še toliko težje razumeti, zakaj je arhiv v situaciji, ko dejansko nima kam iti, prisiljen v izpraznitev omenjenih prostorov. Mar ni kulturna dediščina tista svetinja, s katero se ne bi smeli igrati pod nobenim pogojem?

Zgodovinski arhiv Ljubljana zato poziva MOL in Ministrstvo za kulturo RS, da nemudoma stopita skupaj in preprečita črn scenarij prisilne izselitve v neprimerne prostore ter na ta način zaščitita neprecenljivo arhivsko dediščino.

Ministrstvo za kulturo naj nato, tudi v sodelovanju z MOL, pristopi k aktivnemu in prioritetnemu reševanju prostorske problematike Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

V Ljubljani, 28. 11. 2019

Mag. Mitja Sadek, direktor