Zgodovina arhiva

Prvi mestni arhivar Anton Aškerc (1856–1912)

Začetki Zgodovinskega arhiva Ljubljana segajo v leto 1898, ko je pesnik in teolog Anton Aškerc na ljubljanskem magistratu nastopil službo mestnega arhivarja. Največ zaslug za njegovo zaposlitev je imel tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar, ki se je zavedal pomembnosti urejenega arhiva in tudi pomena arhivskega gradiva za narodovo identiteto. Aškerc je začel delati kot mestni arhivar 15. julija in zato Zgodovinski arhiv Ljubljana ta dan praznuje kot svoj rojstni dan. V vhodni avli arhiva lahko na spominski plošči preberemo pesnikove misli o pomenu mestnega arhiva: »vsa lokalna zgodovina …, se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv«.

 Anton Aškerc: Arhiv in knjižnica (1910)

»Aškerčev« arhiv ni bil samostojna ustanova, ampak del ljubljanske mestne uprave. Značaj mestnega arhiva – hranil je namreč predvsem arhivsko gradivo upravnih oblasti mesta Ljubljana – je obdržal vse do druge svetovne vojne. Po vojni je bil najprej organiziran kot oddelek poverjeništva za kulturo in znanost Mestnega ljudskega odbora Ljubljana. Januarja 1951 se je kot Mestni arhiv ljubljanski organizacijsko osamosvojil in tako postal samostojna kulturna ustanova. Zlasti od šestdesetih let prejšnjega stoletja je začel naglo širiti svoje pristojnosti in preraščati okvire mestnega arhiva. Odtlej je prevzemal arhivsko gradivo tudi od drugih ustanov, najprej v Ljubljani, nato še na območju nekdanje Kranjske, od Jesenic na severu do Metlike na jugu.

Kolektiv Mestnega arhiva Ljubljana pred zgradbo arhiva (Auerspergova palača, zdaj Mestni muzej Ljubljana), 1951.

Leta 1973 so nastopile večje spremembe v organizacijskem smislu. Oblikovane so bile štiri organizacijske enote: Enota Mestni arhiv Ljubljana, Enota za obljubljansko območje s sedežem v Ljubljani, Enota za Gorenjsko Kranj ter Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto. Ker ime arhiva ni več ustrezalo razširjenim pristojnostim, se je Mestni arhiv Ljubljana 1. oktobra 1973 preimenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana. Ko sta leta 1980 dotedanja oddelka v Škofji Loki in Idriji postala samostojni enoti arhiva, je nastala osnovna teritorialna organizacijska struktura, ki velja še zdaj.

V arhivu so delovali številni vidni arhivisti in zgodovinarji, med njimi Vladislav Fabjančič, Jože Šorn, Vlado Valenčič, Božo Otorepec, Sergij Vilfan, Jože Žontar, Marjan Drnovšek, Vladimir Žumer itd. Arhiv je znan tudi po dolgi tradiciji založniške in razstavne dejavnosti.

Leta 2009 je Zgodovinski arhiv Ljubljana ob praznovanju 111-letnice izdal publikacijo, ki obsega kroniko arhiva od ustanovitve do leta 2009, zgodovinski pregled osnovnih dejavnosti v arhivu (pridobivanje, hranjenje, popisovanje in uporabo arhivskega gradiva), seznam vseh dotedanjih razstav in publikacij ter seznam vseh zaposlenih od leta 1898 do 2009. Publikacija je izšla v slovenskem in angleškem jeziku.

111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana 111 years of Historical Archives Ljubljana

Zgodovina spletnih strani

Zgodovinski arhiv Ljubljana je že od leta 1995 prisoten na svetovnem spletu. Več o naših dosedanjih spletnih straneh si lahko preberete na spodnji povezavi.

Zgodovina spletnih strani