Zgodovina arhiva – deseto desetletje: 1988–1998
Arhivsko gradivo društev in zvez
Zgodovinski arhiv Ljubljana hrani med svojim obsežnim arhivskim gradivom številne fonde društev in zvez, ki razkrivajo bogato društveno dejavnost na Slovenskem od srede 19. do konca 20. stoletja. Po arhivski zakonodaji, ki je veljala pred letom 1997, je bilo namreč arhivsko gradivo društev in zvez družbena lastnina in so ga morali ustvarjalci, najkasneje 30 let po nastanku, izročiti pristojnemu arhivu. Škofjeloška enota je v desetletju 1988–1998 sodelovala z različnimi društvi in zvezami na svojem območju, pri njih vrednotila dokumentarno gradivo ter jim z nasveti pomagala pri odbiranju arhivskega gradiva in izročanju v pristojni arhiv. Med društvi z bogatim arhivskim fondom je bilo tudi Turistično društvo Škofja Loka, ki je bilo vključeno v različne turistične projekte, med drugim tudi srednjeevropski projekt Venerina pot. Gradivo tega projekta je med najzanimivejšimi in ga najdemo tudi pri drugih soudeleženih društvih ter Lokalni turistični organizaciji Blegoš.
Venerina pot v Škofji Loki
Zgodovinsko ozadje Venerine poti sega v leto 1255, ko je pod peresom štajerskega viteza Ulricha von Liechtensteina nastala pesnitev Frauendienst (Ženska služba). Pesnitev opisuje Ulrichovo popotovanje skozi dvainpetdeset srednjeveških mest, med katerimi je tudi sedem slovenskih. Na tej poti gre Ulrich, preoblečen v gospo Venero, skozi različne pustolovščine in se uspešno bojuje proti nasprotnim vitezom. Pesnitev je bila povod za izdelavo kulturno-turističnega projekta, s katerim so Avstrija, Slovenija, Češka in Italija želele pospešiti turistični razvoj v tem delu Evrope in mu dati nove razsežnosti, predvsem pa na pot skozi »srednjeveško« Evropo privabiti čim več turistov iz Združenih držav Amerike, Japonske in Severne Evrope. Združenje Venusfahrt, s sedežem v Celovcu, je bilo ustanovljeno 28. junija 1995. Slovenija je povabilo za sodelovanje v njem prejela leto kasneje. V projekt Venerina pot se je vključilo sedem slovenskih krajev; poleg Škofje Loke še Ljubljana, Radovljica (grad Kamen), Kamnik (Mali grad), Komen (grad Štanjel), Postojna (Predjamski grad) in Nova Gorica (grad Rihemberk). V vsakem od njih so organizatorji pripravili vrsto kulturnih in turističnih dogodkov, vezanih predvsem na srednji vek. Venera se je po slovenskih krajih prvič sprehodila leta 1997.
V Škofji Loki so organizatorji Venerino pot združili z občinskim praznikom, 30. junijem, saj je na ta dan leta 973 nemški cesar Oton II. posest v porečju Selške in Poljanske Sore podaril freisinškemu škofu Abrahamu in je kmalu zatem ob sotočju obeh rek zraslo mesto Škofja Loka. Venerina pot je že prvo leto privabila v Škofjo Loko vrsto obiskovalcev. Osrednji dogodek je bil letni sejem, ki je bil v srednjem veku nepogrešljiv dogodek za okoliške rokodelce in kmete, ko so brez omejitev prodajali svoje izdelke. Tudi novodobni obiskovalci tržnice so lahko izbirali med domačimi prehrambnimi artikli, ki so jih ponujali prodajalci na živilski tržnici ob nekdanji gospoščinski kašči na Spodnjem trgu, ali med izdelki obrtnikov rokodelcev – naslednikov nekdanjih cehovskih mojstrov – na Mestnem trgu. K sodelovanju so povabili kovača, rezbarja, lončarja, peka, pletarja, sodarja, čevljarja, medičarja in svečarja, izdelovalko čipk in suhorobarja. Posebno pozornost so organizatorji namenili obujanju starih obrti in za prvo Venerino pot oživeli izdelovanje papirja na klasični način. Celotno dogajanje so popestrili ansambli za staro glasbo, nastop srednjeveškega gledališča, lokostrelci in mestni birič. Za otroke so pripravili pripovedi pravljic ter oživili nekoč priljubljene, a že precej pozabljene, otroške igre: koza klamf, balinanje s kamni, streljanje s fračo in druge. Muzejsko društvo Škofja Loka je v Galeriji in Okroglem stolpu Loškega gradu odprlo dve razstavi: Loka in zamorc s krono ter Brižinski spomeniki, v Nunski cerkvi pa so zadoneli glasovi Komornega pevskega zbora Loka.
V sklopu projekta Venerina pot je potekala še vrsta drugih dogodkov, ki jih je že od meseca maja, vsako soboto dopoldne, oznanjal mestni klicar s spremstvom bobnarja, mestnih piskačev in zastavonoš. Ko je Venera 28. junija 1997 ob 18. uri zaključila svoj prvi sprehod po Škofji Loki, se je dogajanje preneslo na Loški grad, kjer je bilo že vse pripravljeno za slovesno prireditev ob občinskem prazniku in koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Praznični dan je v poznih večernih urah, ko je noč že objela srednjeveško Škofjo Loko, zaključil veličastni ognjemet s Kranclja.
Venera se je nato leto za letom vračala v Škofjo Loko, dokler je ni leta 2010 zaradi formalnih razlogov zamenjal Historial, ki s podobnimi vsebinami vsako zadnjo junijsko soboto v letu privablja v mesto vse, ki sta jim blizu škofjeloška zgodovina, srednjeveški utrip mesta, stara glasba in meščani, ki se v »srednjeveških« meščanskih oblačilih sprehajajo med radovednimi obiskovalci.
Arhivski viri
SI_ZAL_ŠKL/0072 Turistično društvo Škofja Loka.
SI_ZAL_ŠKL/0281 Zbirka drobnih tiskov, 1959–2017, t. e. 3, a. e. 61, Venerina pot 1997.
SI_ZAL_ŠKL/0420 Lokalna turistična organizacija Blegoš, 1997–2012, t. e. 14, a. e. 160–161.
Judita Šega
arhivska svetnica